• Uvod
• Splošni podatki
• Vpisni pogoji
• Način študija in obveznosti študentov
• Predmetnik
• Okvirni programi predmetov
  1. Gradniki, modeliranje, simulacija in vodenje industrijskih procesov
  2. Sodobni postopki vodenja procesov
  3. Programska oprema za vodenje procesov
  4. Proizvodni management in informatika
  5. Projekti avtomatizacije in informatizacije
  6. Seminar

Dodatne informacije o celotni specializaciji

ali: Študijski sektor FE (tel.: 01 476 82 13)

Dodatne informacije o tečajih
Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij
Institut Jožef Stefan, Jamova 39, 1000 Ljubljana
tel.: 01 477 35 93
fax.: 01 423 20 49
e-pošta: ct3[at]ijs[dot]si

Pojem podiplomskega dopolnilnega izobraževanja (continuing education) inženirjev je v zadnjem desetletju izredno pridobil na pomembnosti, saj tovrstno izobraževanje postaja nujnost za inženirje iz sodobnih industrij. Omenjeno dejstvo potrjuje tudi obstoj združenj (npr.: SEFI in IACEE), revij (npr.: European Journal of Engineering Education, International Journal of Continuing Engineering Education, IACEE Newsletter, SEFI News) in konferenc (npr.: Perspectives of Continuing Professional Development, Lifelong Learning itd.).

Po drugi strani pa se na Univerzi v Ljubljani pojavlja nujnost po uvedbi fleksibilnega interdisciplinarnega študija, ki bi omogočal boljšo pripravo in lažjo vključitev v delo na določenih področjih z multidisciplinarnim značajem, ki jih je in jih bo vedno več.

Eno takih je nedvomno tudi področje tehnologije vodenja.

Kibernetizacija, informatizacija in avtomatizacija so pojmi, ki neločljivo spremljajo napredek sodobnih tehnologij: od proizvodnje industrijskih izdelkov, pridobivanja in predelave hrane, preko vesoljskih programov in vojaške tehnike, pa tja do upravljanja podjetij in drugih večjih družbeno ekonomskih sistemov. Vsi trije pojmi skupaj označujejo tehnologijo vodenja (angleško: "control technology"). Sodobna tehnologija vodenja spada med tako imenovane kritične tehnologije, to je tiste, ki so v državnem in celo svetovnem merilu posebej pomembne za uspešnost in napredek gospodarstev. V nasprotju z drugimi tehnologijami, ki dajejo bolj ali manj vidne izdelke in dobrine, pa ima tehnologija vodenja bolj posreden, t.j. infrastrukturni pomen. Njeni učinki se namreč prepletajo skozi mnoge inženirske, ekonomske, družbene in druge dejavnosti.

Omenjena načina izobraževanja za področje tehnologije vodenja je možno povezati z uvedbo specializacije, ki je izrazito interdisciplinarnega značaja. Potrebno je namreč povezovanje znanja o sistemih oz. procesih, ki jih želimo voditi, z znanjem iz tehnologije vodenja. Vedno ostrejše zahteve, ki jih mora zadostiti sodoben sistem vodenja industrijskega procesa (poleg klasičnih zahtev po minimizaciji surovin, energije, časa izdelave in cene so sedaj prisotne še zahteve po fleksibilnosti in zanesljivosti proizvodnje, po kvaliteti proizvodov, pa tudi po varnosti in humanizaciji delovnih mest ter zelo problematične zahteve glede onesnaževanja okolja) nakazujejo potrebo po skupinah strokovnjakov, ki poleg svojega specialnega področja poznajo tudi osnove tehnologije vodenja.

Temelj predmetov predlagane specializacije predstavlja sedem enotedenskih tečajev, ki so bili razviti v okviru petletnega TEMPUS projekta: Dejavno učenje tehnologije vodenja.

Najvažnejša lastnost novega izobraževalnega programa je njegova praktična usmerjenost. Čeprav tičijo za nekaterimi temami iz programa bolj teoretične osnove (npr. sistemska teorija, teorija vodenja sistemov,...), ki jih je možno razlagati z zahtevnejšo matematično obravnavo, pa gre pri predlaganem programu le za prikaz najvažnejših teoretičnih načel. Glavni del predavanj je posvečen praktično uporabnim pristopom, metodam in tehnikam. Tako usmerjenost programa osvetljuje podatek, da je približno ena tretjina časa namenjenega praktičnim prikazom in vajam, pri katerih udeleženci dejavno sodelujejo. Pri tem delajo v laboratorijih z najsodobnejšo procesno in računalniško opremo.

Na predlog senata Univerze v Ljubljani (december 1996) je Svet za visoko šolstvo v februarju 1997 potrdil uvedbo podiplomskega študijskega programa za pridobitev specializacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z naslovom "Tehnologija vodenja industrijskih procesov", ki je bila prvič razpisana v šolskem letu 1997/98.

Naslov programa:
TEHNOLOGIJA VODENJA INDUSTRIJSKIH PROCESOV

Vrsta programa:
Podiplomski program za pridobivanje specializacije

Smer:
Elektrotehnika-avtomatika

Predlagana specializacija je namenjena predvsem:

• diplomiranim inženirjem, ki imajo pri svojem delu opravka z vodenjem sistemov, kot so ljudje iz vseh vrst procesnih tehnologij (živilska, kemijska, farmacevtska, petrokemijska, metalurška itd.), iz strojništva, elektrotehnike, elektroenergetike, ekologije, računalništva, robotike itd;
• diplomiranim inženirjem avtomatike, ki so v praksi že nekaj let in si želijo dograditi in pridobiti še novo znanje;
• diplomiranim inženirjem visokošolskega strokovnega študijskega programa različnih smeri (tudi avtomatike), katerim pričujoča specializacija pomeni edino možnost za nadaljevanje študija.

Cilj programa je torej zagotoviti pogoje, da omenjene skupine kandidatov osvežijo, poglobijo ali pridobijo potrebno znanje iz tehnologije vodenja, ki jim omogoči uspešnejše delo. Program je zaokrožen v zaključeno celoto, katere osnova je tako imenovani življenjski cikel projektov s področja tehnologije vodenja (od ideje pa do upokojitve sistema), ki je tudi v najnovejši literaturi natančno obdelan le v nekaterih segmentih, celovito pa praktično nikjer.

Glede na omenjene skupine možnih kandidatov je predvidena specializacija povezana z:

• vsemi študijskimi programi prejšnjega visokošolskega in sedanjega univerzitetnega študija elektrotehnike,
• vsemi študijskimi programi visokošolskega strokovnega študija elektrotehnike,
• s študijskimi programi prejšnjega visokošolskega, sedanjega univerzitetnega in visokošolskega strokovnega študija:
  • živilske tehnologije,
  • kemijske tehnologije,
  • farmacije,
  • strojništva,
  • metalurgije,
  • računalništva in informatike,
  • in z ostalimi študijskimi programi, kjer se pojavlja problematika vodenja procesov.

Glede na predznanje in osebno zanimanje posameznega kandidata je možno namesto nekaterih predmetov predlaganega programa vpisati tudi predmete visokošolsko strokovnega, univerzitetnega ali podiplomskega študija visokošolskih zavodov, katerih področja so bila našteta. Do omenjene kombinacije bi prišlo na primer v primeru, ko bi diplomant visokošolskega strokovnega študija smeri avtomatika takoj vpisal specializacijo. V tem primeru seveda ne bi potreboval nekaterih znanj iz programa, nujno pa bi moral spoznati osnove področja svojega bodočega specialističnega dela, ki naj bi bilo izrazito praktično usmerjeno (rešitev nekega konkretnega industrijskega problema).

Glede na obstoječe predpise lahko podamo naslednje splošne podatke o predmetniku:

• pet predmetov in en seminar;
• število ur predmetov z vajami je 225, seminar ima 135 ur, kar daje skupno 360 ur organiziranega študijskega dela;
• predmeti so vsi izbirnega tipa, vendar naj bi bilo vsaj 60% ur iz nabora predmetov, ki so predlagani, ostale pa bi po načelu kreditnega sistema v enakem urnem obsegu izbirali kandidati v soglasju z mentorjem na ustanovi, ki pokriva področje, zanimivo za kandidata (področje njegove specialistične naloge);
• v 225 urah, predvidenih za predmete, je vključenih za dobro tretjino vaj (dela v laboratorijih), razmerje predavanj in seminarjev pa je približno tako, da je ena tretjina vseh ur (360) posvečena seminarju;
• predmete povezuje v zaključeno celoto omenjeni koncept življenjskega cikla projekta vodenja.

V program dveletne specializacije se lahko vpišejo inženirji naštetih univerzitetnih oz. prejšnjih visokošolskih ter visokošolskih strokovnih študijev, ki imajo povprečno oceno izpitov in vaj na dodiplomskem študiju najmanj 7,5. Seveda pa bodo predmeti predlagane specializacije zanimivi tudi za razne oblike študijev na drugih ustanovah.

Pogojev za prehod iz prvega v drugi letnik ni, saj je možen vpis vsako leto.

Tečaji, ki pokrivajo že omenjeni življenjski cikel projektov tehnologije vodenja, so do sedaj potekali samostojno tako v smislu financiranja (kotizacije) kot tudi v smislu pridobivanja potrdil o udeležbi ali potrdil o udeležbi z opravljenim preizkusom znanja, ki jih je izdala FE. Zanje je že pripravljeno tudi pisno gradivo. Kandidatom, ki so že uspešno opravili posamezne tečaje v okviru dopolnilnega izobraževanja, se ti priznajo v okviru specialističnega študija.

Prošnje v zvezi s specializacijo rešuje fakultetna Komisija za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij.

Vsak študent si pred vpisom izbere mentorja, ki ga usmerja med študijem in predlaga tematiko seminarja in specialističnega dela, včasih pa tudi ustrezne predmete študija.

Predavanja v obliki enotedenskih tečajev (5 študijskih dni) se zvrstijo v približno 18 mesecih. Tečaji bodo ostali samostojni še naprej, vsekakor pa, smiselno razvrščeni v 5 predmetov, tvorijo tudi osnovo predmetnika za specializacijo, ki ga je glede na interes posameznega študenta (v smislu omenjenega kreditnega sistema) možno razširiti še s predmeti iz drugih izobraževalnih ustanov. Za specializante FE zagotovi mentorje za izdelavo seminarja in specialističnega dela. V tečajih sodelujejo kot predavatelji učitelji FE, raziskovalci in eksperti z IJS ter strokovnjaki iz industrije, pa tudi učitelji z drugih fakultet. Občasno bo sodeloval kakšen tuj predavatelj.

Omenjenih sedem enotedenskih ciklusov vključuje predavanja in praktično delo v laboratorijih, pri čemer morajo študentje ob koncu tečaja opraviti tudi preizkuse znanja. Ocene so opisne: opravil, ni opravil. Kasneje morajo opraviti še pisne izpite iz vseh predmetov in končno tudi specialistično nalogo, ki mora biti tesno povezana s konkretno problematiko v industriji na določenem področju.

Specializanti, ki so končali VSŠ, smer Avtomatika, namesto prvega predmeta (Gradniki, modeliranje, simulacija in vodenje industrijskih procesov) vpišejo ustrezno število predmetov (v obsegu 105 ur) iz drugih področij, povezanih s temo specialistične naloge (lahko tudi na drugih ustanovah). Pri tem se o formalnostih dogovorijo z mentorjem, ki jim je pri relacijah s predavatelji teh predmetov dolžan pomagati.

Kandidati, ki bodo uspešno opravili izpite, ki bodo v predpisanem razmerju pokrivali dano število ur, in uspešno opravili seminar ter dokončali specialistično nalogo, ki jo bodo predstavili in zagovarjali pred komisijo, si bodo pridobili pravico do naziva:

Specialist tehnologije vodenja

Naloga in zagovor morata biti v skladu z napotki za izdelavo diplomskih del na FE (Založba FE in FRI Diplomsko delo, 1999).

Celotna cena specializacije je v razredu cene podiplomskega študija na FE. Cena za predavanja znaša skupno dve tretjini celotne cene in se plačuje kot kotizacija za posamezne tečaje organizatorju (Institut Jožef Stefan). Seminar, preizkuse znanja in mentorstvo pri specialističnem delu pa FE, in sicer polovico zneska na začetku vsakega šolskega leta.

Natančne cene se določijo ob razpisu specializacije za vsako šolsko leto posebej.

Kandidati morajo prijavo za vpis (do 10.9) nasloviti na:
Študijski sektor
Fakulteta za elektrotehniko
1000 Ljubljana, Tržaška 25

in priložiti še kopijo diplome in potrdilo o opravljenih izpitih (za diplomante, ki niso s FE) ter potrdilo o državljanstvu.

Vpis je v začetku oktobra, o dnevu pa so kandidati posebej obveščeni!

• Gradniki, modeliranje, simulacija in vodenje industrijskih procesov v obsegu 105 ur (60 ur predavanj, 45 ur dela v laboratoriju, trije enotedenski tečaji; programski vodje in nosilci predmeta: prof. dr. Rihard Karba, prof. dr. Borut Zupančič, doc. dr. Maja Atanasijević-Kunc).
• Sodobni postopki vodenja procesov v obsegu 30 ur (22 ur predavanj in 8 ur vaj - enotedenski tečaj; programski vodja doc. dr. Đani Juričić, nosilec predmeta prof. dr. Drago Matko).
• Programska oprema za vodenje procesov obsega 30 ur (21 ur predavanj in 9 ur vaj - enotedenski tečaj; programski vodja Giovanni Godena, nosilec predmeta prof. dr. Borut Zupančič).
• Proizvodni management in informatika v obsegu 30 ur (20 ur predavanj in 10 ur vaj - enotedenski tečaj; programski vodja dr. Alenka Žnidaršič, nosilec predmeta prof. dr. Drago Matko).
• Projekti avtomatizacije in informatizacije v obsegu 30 ur (21 ur predavanj in 9 ur vaj - enotedenski tečaj; programski vodja dr. Janko Černetič, nosilec predmeta prof. dr. Rihard Karba).
• Seminar v obsegu 135 ur (kandidat v dogovoru z mentorjem obdela določen problem in ga ustrezno elaborira, pri čemer je lahko problem povezan tudi s tematiko specialistične naloge).

Celotna cena specializacije je v razredu cene podiplomskega študija na FE. Cena za predavanja se plačuje kot kotizacija za posamezne tečaje organizatorju (Institu Jožef Stefan). V štud. letu 2007/2008 znaša kotizacija za posamezen tečaj 626 EUR. V ceno je vštet 20% DDV. Seminar, mentorstvo in postopek zagovora specialističnega dela (v štud. letu 2007/08 je to 1668 EUR) pa kandidati plačajo FE, in sicer polovico zneska na začetku vsakega šolskega leta.

Cena tečajev dopolnilnega izobraževanja za slušatelje, ki nimajo vpisane specializacije, v štud. letu 2007/2008 znaša 751 EUR. V ceno je vključen 20% DDV.

Izpitni roki iz vseh predmetov na specializaciji so za vsako leto predpisani. Termini izpitnih rokov:

• 3. november 2003 ob 17:00 v PR18
• 24. november 2003 ob 17:00 v PR18 (le kolokvij "Gradniki"!)
• 1. marec 2004 ob 16:00 v LMSV&LAMS1 (pri diplomski sobi)
• 26. april 2004 ob 16:00 v PR15 (pod diplomsko sobo)
• 21. junij 2004 ob 16:00 v PR13
• 25. oktober 2004 ob 16:00 v PR20
• 21. februarja 2005 ob 16:00 v PR03
• 9. maj 2005 ob 16:00 v PR14b
• 6. junij 2005 ob 16:00 v PR03
• 7. november 2005 ob 16:00 v PR16
• 20. februar 2006 ob 16:00 v LMSV&LAMS1 (pri diplomski sobi)
• 20. april 2006 ob 16:00 v PR17 (eno nadstropje pod diplomsko sobo)
• 19. junij 2006 ob 16:00 v PR13 (eno nadstropje pod diplomsko sobo)
• 6. november 2006 ob 16:00 v PR20 (prvo nadstropje stare stavbe)
• 19. februar 2007 ob 16:00 v PR07 (v pritličju nove stavbe)
• 16. april 2007 ob 16:00 v PR07 (v pritličju nove stavbe)
• 4. junij 2007 ob 16:00 v PR07 (v pritličju nove stavbe)
• 19. november 2007 ob 16:00 v PR04 (v kleti pod avlo oz. predavalnico PR03 - vprašajte vratarja)
• 18. februar 2008 ob 16:00 v diplomski sobi
• 13. (prestavljeno iz 5.) maj 2008 ob 16:00 v diplomski sobi (lokacijo preverite en teden pred rokom)
• 23. junij 2008 ob 16:00 v PR14a (eno nadstropje pod diplomsko sobo)
• 10. november 2008 ob 16:00 v diplomski sobi
• 23. februar 2009 ob 16:00 v diplomski sobi
• 20. april 2009 ob 16:00 v diplomski sobi
• 15. junij 2009 ob 16:00 v diplomski sobi
• 24. november 2009 ob 16:00 v diplomski sobi
• 22. februar 2010 ob 16:00 v diplomski sobi
• 3. maj 2010 ob 16:00 v diplomski sobi
• 29. junij 2010 ob 16:00 v diplomski sobi
• 20. junij 2011 ob 16:00 v diplomski sobi; v zadevi prijavnega e-sporočila obvezno napišite "Prijava na izpit" zaradi filtriranja neželene e-pošte

Izpiti, ki se ocenjujejo opisno – opravil/ni opravil, se bodo izvajali v predpisanih izpitnih rokih štirikrat letno za vse predmete (termini bodo za celo leto objavljeni na tej strani).

Kandidati se bodo prijavljali preko elektronske pošte na naslov specializacija[pika]avtomatika[afna]fe[pika]uni-lj[pika]si (v zadevi prijavnega e-sporočila obvezno napišite "Prijava na izpit" zaradi filtriranja neželene e-pošte) najkasneje en teden pred izpitnim rokom. Na pisni izpit morajo prinesti prijavnico. Izpitna vprašanja bodo temeljila na aktualnih gradivih tečajev, pri čemer pa jih kandidati pri izpitih ne bodo smeli uporabljati. Slušatelji prejšnjih let lahko prejmejo zadnja gradiva na CT3 (IJS) proti plačilu.

Predpisani Seminar kandidati opravljajo pri programskem vodji ali nosilcu predmeta, ki je povezan s temo seminarja. Če je tema ozko povezana s specialistično nalogo, seminar nadzoruje izbrani mentor specialističnega študija. S slednjim se kandidati dogovorijo o temi, poteku in ostalih podrobnostih v zvezi z izdelavo specialističnega dela.

Specializanti, ki so končali VSŠ, smer Avtomatika, namesto prvega predmeta (Gradniki, modeliranje, simulacija in vodenje industrijskih procesov) vpišejo ustrezno število predmetov (v obsegu 105 ur) iz drugih področij, povezanih s temo specialistične naloge (lahko tudi na drugih ustanovah). Pri tem se o formalnostih dogovorijo z mentorjem, ki jim je pri relacijah s predavatelji teh predmetov dolžan pomagati.